ISTRSKA ZBORNICA

ISTRSKA ZBORNICA, nekoč cerkev in samostan svetega Franje z začetka 14. stoletja, je še en slojevit poreški spomenik, ki so mu skozi zgodovino spreminjali dimenzije in namen.

Cerkev in samostan sta nastala na temeljih cerkve svetega Tome iz 5. stoletja, o čemer pričajo del ohranjenih zidov in majhni odlomki podnih mozaikov v pritličju Zbornice pod transparentnim stopniščem, ki vodi v svečano dvorano. Ni znano, kdaj je bil samostan zapuščen, pisni dokumenti pa omenjajo, da je bila cerkev desakralizirana leta 1806 v času kratkotrajne Napoleonove oblasti. Pozneje jo je kupil markiz Francesco Polesini in jo dal vodoravno pregraditi na pritličje in nadstropje. Leta 1861 je dvorana v nadstropju postala zbornica Pokrajinskega sabora. Pritličje je urejeno v vinsko klet, kjer so bili vgrajeni sodi iz steklene plošče ohranjeni so vse do danes.

V dvorani Istrske zbornice so ohranjene razkošne štukature in freske, te krasijo 25 metrov dolg in 9 metrov širok strop. Štukature so delo bolonjskega mojstra Giuseppeja Monteventija in so nastale 1751. leta. S štukaturami so oblikovani trije medaljoni na stropu, v katerih so freske – srednji je največji in prikazuje brezmadežno spočetje, v stranskih pa sta prikazani vizija svetega Anteja Padovanskega in stigmatizacija svetega Franja. Freske so delo beneškega slikarja Angela Venturinija ter so nastale hkrati s štukaturami. Natančna letnica nastanka okraska je znana, saj je ohranjen dokument, ki govori, da je to donacija Francesca Michiela. Prav tako je frančiškan leta 1727 za to cerkev naročil izdelavo marmornega oltarja Sveti križ, ki je danes v cerkvi Gospe od angela.

Istrska zbornica je danes prostor za razne seminarje, svečana zasedanja županijske skupščine in likovne razstave, med njimi so tudi porečki anale  (povezava s poglavjem Kultura), najstarejša likovna razstava na Hrvaškem. Nekdanja vinska klet je po več letih zapuščenosti ponovno dostopna javnosti. Tudi v zbornici se odbijajo razni dogodki.

Dodaj med priljubljene Odstrani med priljubljene