26. Evfrazijeva bazilika
Evfrazijeva bazilika: skoraj vsi deli te stavbe so prvotni oziroma izvirajo iz 6. stoletja. Zob časa je uničil leseni strop in talne mozaike. Ko vstopite v baziliko, bo vaš pogled zastal na apsidi, okrašeni z zidnimi mozaiki: vendar pojdimo po vrsti, od kolonad, ki delijo glavno od bočnih ladij cerkve.
Dve vrsti po devet marmornatih stebrov s kapiteli predstavljajo mojstrovine klesarskih veščin. Postavljeni so v dvojicah, ki se med seboj razlikujejo. Enostavni marmorni bloki v impostu kapitela so enakih dimenzij in oblik, na vsakem pa je vklesan okrogli disk na strani, obrnjeni proti sredini cerkve, v katerem je monogram škofa Evfrazija: izklesan 18-krat. V severni arkadi je ohranjena prvotna štukatura. Vsak lok je okrašen z drugačnimi motivi, vidijo pa se tudi ostanki prvotnih barv na reliefih. Okras na nasprotni arkaturi ni ohranjen, saj je bil ta zid prezidan v 15. stoletju.
Posebej zanimiv je na prvi pogled neugleden predmet, obešen sredi severnega zidu cerkve: debela, korodirana kamnita plošča z dolgim napisom. Tu je omenjen škof Maver, katerega prečastito telo je bilo preneseno na kraj, kjer je bil zagovornik vere in kjer je služil kot škof. To je prva pisna omemba poreškega zaščitnika, svetega Mavra, in verjetno je ta plošča del sarkofaga, v katerem je bilo shranjeno njegovo telo – relikvija, v cerkvi iz 4. ali 5. stoletja. Dobro ohranjeni talni mozaiki iz teh zgodnejših cerkva, se lahko vidijo skozi odprtine v tleh. Prvi mozaik, ki si ga bomo ogledali in ki leži približno en meter globoko, so tla bazilike Predevfrazijane iz 5. stoletja. Ta tla se širijo po celotni površini pod tlemi današnje cerkve. Šestdeset centimetrov globlje se vidijo tla cerkve iz 4. stoletja, ki je segala v smeri proti današnji severni arkaturi v baziliki. Stari talni mozaiki so se dobro ohranili vse do današnjih dni, saj se je v resnici vsak od njih uporabljal samo kakih sto let, ko so bili prekriti, ker se je nad njimi zgradila nova bazilika. Seveda je tudi Evfrazijeva bazilika imela luksuzen večbarvni talni mozaik, ki pa je v 1400 letih skoraj v celoti propadel. V 15. stoletju je bilo še mogoče prebrati napise v tleh, v 19. stoletju pa je bila izdelana risba tistega, kar je še ostalo v južni ladji: danes je manjši fragment viden v južni bočni apsidi.
